OI JSKD Kočevje v sodelovanju z Občino Kočevje ob tematskem letu »Izziv patenta 1492-2017« razpisuje natečaj:
FIX-NIX
K tematiki: 23. oktobra 1492, dober teden po odkritju Amerike, je cesar Friderik III. v Linzu podpisal dokument, s katerim je meščanom Kočevja in podložnikom kočevskih uradov (vključno z Ribnico) dovolil, da s svojimi izdelki in živino zaradi turških pustošenj trgujejo po Hrvaškem in drugje. Na podlagi patenta, ki je bil še večkrat potrjen in razširjen, se je razvila krošnjarska tradicija, po kateri so Kočevarji do druge svetovne vojne sloveli po vsej srednji in jugovzhodni Evropi.
Če je v Ribniški dolini krošnjarstvo ohranjalo rokodelske temelje, pa so se prebivalci Kočevske kasneje pretežno preusmerili na donosnejše trgovanje z južnim sadjem. Nekateri, kot denimo rodbina Kozler, so ob tem obogateli, drugim je prodaja omogočala le skromno preživetje na skopi domači zemlji.
Z izboljšanjem lokalne ponudbe so dobički iz trgovanja z agrumi začeli upadati, zato so si krošnjarji morali poiskati nove vire dohodka. Ob kostanjarstvu je temelj krošnjarjenja tako postala prodaja drobnih izdelkov, sadežev in slaščic, še posebej pa so kočevske»hauzirerje« poznali po igrah na srečo oziroma srečelovu fix-nix, kar bi lahko s prevedli kot »nič ni vnaprej znano« ali »nič ni dokončno«. Igra je veljala za njihov zaščitni znak.
Krošnjarstvo je v stiku z zunanjim okoljem na Kočevsko po eni strani prineslo nove ideje, navade, izkušnje in pobude, npr. za razvoj lodnarstva, po drugi plati pa zaradi odsotnosti moške delovne sile povzročilo postopno opuščanje kmetij in izseljevanje, kasneje pa širjenje nacizma med prebivalci. Vendar pa je patent 1492 hkrati spremenil življenje ljudi, predvsem v smislu miselnega preboja k večji podjetnosti, inovativnosti, odprtosti in prilagodljivosti. S tem pa nam ostaja izziv tudi v sedanjem času nenehnih sprememb po načelu »fix-nix«, ko v globaliziranem svetu omenjene lastnosti postajajo še toliko pomembnejše.
Kdo lahko na natečaju sodeluje? Vsi prebivalci občine Kočevje in drugi posamezniki, izobraževalne ter ostale zainteresirane ustanove, društva in zavodi iz Slovenije ali tujine.
Pogoji: Delo je lahko povezano neposredno s tematiko krošnjarskega patenta in krošnjarjenja, lahko pa se s poljubne perspektive nanaša tudi na druge sorodne teme (npr. podjetnost, inovativnost, izzivi sodobnega časa …).
Zvrst: poezija, proza, esej, likovna in sorodna dela neliterarne ustvarjalnosti.
Obseg: posamezni udeleženec lahko prispeva največ 6 pesmi ali 2 prozni besedili z maksimalno 8 stranmi oziroma 1 esej, ki ne presega 14 strani. Kot stran se pri tem šteje 1.500 znakov brez presledkov.
Na področju likovnega ustvarjanja ter drugih oblik neliterarne ustvarjalnosti lahko posamezen udeleženec predloži največ 3 dela.
Zapis: vsa besedila morajo biti naslovljena in natipkana s črkami v velikosti 12 pik, font New Times Roman. Likovna in druga dela neliterarne ustvarjalnosti se obvezno predstavijo s fotografijo ali skenom, komisiji pa mora biti po želji zagotovljena tudi možnost vpogleda.
Identifikacija: vsak udeleženec mora navesti svoje ime in priimek, polni naslov bivališča in starost ter izjavo, da je izključni nosilec avtorskih pravic na poslanem besedilu.
Izobraževalne in sorodne ustanove na vsakem delu navedejo identifikacijske podatke ustanove, avtorja ali avtorje in morebitnega mentorja. Vsi omenjeni podatki, vključno z naslovom dela, morajo biti navedeni in jasno določljivi tudi za fotografije oziroma skene neliterarnih del.
Posebni pogoji: dela predhodno ne smejo biti objavljena oz. na kakršenkoli način predstavljena v javnosti; člani žirije in člani odbora za izvedbo kulturnega leta na natečaju kot avtorji ne morejo sodelovati.
Rok za prijavo: 21. november 2017
Rok za oddajo del: 11. december 2017
Naslov za oddajo:
JSKD OI Kočevje, Ljubljanska 26, 1330 Kočevje ali e-pošta: oi.kocevje@jskd.si
Izmed prispelih besedil bo žirija izbrala najbolj uspela in jih objavila v zborniku, ki ga bo izdal OI JSKD Kočevje v sodelovanju z Občino Kočevje. S sodelovanjem na natečaju udeleženec razpisovalcu natečaja brezplačno odstopa pravice do objave. Objava ne bo honorirana. Udeleženec, čigar delo bo objavljeno, prejme svoj izvod zbornika. Zbornik bo promoviran v okviru programa kulturnega leta. Žirija si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni naslov prispevka in opravi druge redakcijske, slovnične in slogovne popravke oziroma deloma ali v celoti izloči dela, ki bi vsebovala elemente sovražnega govora, diskriminacije, načrtne diskreditacije ali politične propagande.
Žirijo sestavljajo:
- Mihael Petrovič ml. za esejistiko,
- Dragica Gornik za vsa literarna dela, ki jih bodo poslali mlajši od 18 let,
- Irena Hodnik za leposlovno prozo,
- Romana Novak za poezijo,
- Aleksander Koprivec za likovna in druga dela neliterarne ustvarjalnosti.
Vabljeni k udeležbi!